top of page

Sranje se je začelo že takoj, ko sem se rodil...

Alojzij Šuštaršič

 

Status na fb: zapleteno je

Naslov: doma, pri mami

Leta: polnoleten

Izobrazba: frizer

Mene, Šuštar Lojza, ne bo noben jebal!

Ko sem bil paglavc, sem bil majhen, najmanjši v razredu. Pa suh, matr kolk sem bil jaz suh. Vsi so me tepli, še sošolke so me mlatle. Ena mi je zbila zob, sicer mlečen, ampak vseeno. Razredničarka me je tud klofutala. Vsak teden me je enkrat pršvasala. Kadar je mela dan, me je obrnlo za 360.

Vsi so me. Pa kva je frizer delu z mano, bolš, da ne govorim. Ampak bomo pol o tem.

Pa mat, pa fotr… fotr je bil kreten, po drugi strani pa en revež. Mat ga je uničla. Zjebala mu je lajf. Zakaj? Ne vem zakaj! Babam vam je to hobi zgleda!

Kva, nastavla mu jo je pod nos in je tip dubu pankrta. Mene. Alojzija Šuštaršiča. Za frende Šuštar Lojza.

Valjda me ni hotu, saj zato me tud ni nikol maral. Mat je bla samohranilka, da je služla keš, je delala v enem levem hotelu, ponoč je delala, podnevi pa spala. Nikol je ni blo. Kolega iz zgornjega štuka, ki je neki časa živel nad nami, je povedal, da se v tem hotelu sam kurbajo. Da je to ko neke sorte kupleraj.

Takrat še nisem vedu, kaj je to kurben-house. Tipa nisem nikol maral, po tistem pa še manj. Ampak saj vsak dobi svoje. 

 

V glavnem sranje se je začelo takoj, ko sem se rodil. Zataknlo se je že pri imenu.

Fotr je hotu, da bi mi blo ime Stipe in da bi nosil njegov priimek. Se pravi Stipe Begić. Zmer je govoru, še dosti let kasneje: „Sine, ja te vidim, kako trčiš za loptom, gledam te u leđa, a tamo na dresu Arsenala piše, crno na belom, Begić! Moj sin Stipe Begić!

2010 - present

2010 - present

bottom of page